- kricė
- ×krìcė (nlt.) sf. (2) kelnių praskėlimas priekyje, antukas: Žiūrėk, užsisek savo krìcę Ssk.
Dictionary of the Lithuanian Language.
kricė
Look at other dictionaries:
kričáti — ím nedov. (á í) 1. govoriti z močnim, rezkim glasom: otroci kričijo na dvorišču; pijanec je kričal in mahal; vse križem je kričalo; glasno kričati / ekspr. kričati na vse grlo, na vse pretege zelo / ekspr. vran kriči nad poljem // izražati jezo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkričávati — am nedov. (ȃ) ekspr. kriče razglašati: razkričavati novice / tako je razkričaval svoje poznavanje stvari, da je vsem presedalo ∙ ekspr. prodajalci so razkričavali svoje blago kriče ponujali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Korce — Original name in latin Kor Name in other language Corce, Corc Coritsa, Coritza, Coriza, Corizza, Corriza, Ghiortsa Corcia, Goerice, Gorica, Goritsa, Grice, Korca, Korce, Korcha, Korche, Korcza, Korica, Korice, Koritsa, Koritza, Korrca, Korrce,… … Cities with a population over 1000 database
izkričáti — ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkričávati — am nedov. (ȃ) ekspr., redko kriče ponujati za prodajo namenjene stvari: pred stojnico je izkričaval prednosti svojega blaga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríč — a m (ȋ) star. krik: slišati je bilo posamezne kriče / iztrgal se mu je divji krič / krič sovraštva // kričanje: v hiši se je razlegal krič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kríkoma — prisl. (ȋ) knjiž. kriče, kričeč: ljudje so krikoma bežali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekričáti — ím dov. (á í) 1. v kričanju biti glasnejši kot drugi: hotel ga je prekričati, a se mu ni posrečilo; pren., ekspr. hotel je prekričati to misel 2. ekspr. kriče prebiti, preživeti: vso noč je prekričal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkričeváti — újem nedov. (á ȗ) ekspr. kriče razglašati: razkričevati novice, razglas / preveč je razkričeval svoje zasluge … Slovar slovenskega knjižnega jezika
